Slovenija spet zdrsnila po lestvici zaznave korupcije

Slovenija je v danes objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 točk od možnih 100, kar pomeni padec za dve točki v primerjavi z letom 2024. S tem se je uvrstila na 41. mesto med 182 državami sveta, lani pa je bila med 180 državami na 36. mestu, poroča STA.

Po lanskem skoku navzgor, ko je Slovenija na lestvici zaznave korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk, je letos indeks torej zabeležil obrat navzdol. Slovenija je tako pristala dve točki nižje, je pa še vedno dve točki višje kot predlani na lestvici za leto 2023.

“Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem,” so rezultate pospremili v Transparency International (TI) Slovenija.

Njen predsednik Matej Mencej je ob letošnjih rezultatih za Slovenijo izpostavil, da “ti ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava”.

“Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi,” so njegove besede nanizali v sporočilu za javnost.

Pod povprečjem Zahodne Evrope in EU

Zapisali so, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Globalno povprečje je sicer padlo na doslej najnižjih 42 točk, kar dve tretjini držav pa ne dosegata 50 točk, so zapisali na spletni strani mednarodne Transparency International, navaja STA.

Večina sosed še nižje na lestvici

Sosede Slovenije so zabeležile večinoma nižje rezultate. Izjema je Avstrija, ki je zrasla za dve točki na 69, Italija je padla za točko na 53, Hrvaška je ostala pri 47 točkah, Madžarska pa je padla še za točko in je s 40 točkami pod globalnim povprečjem, kaže javno objavljena lestvica.

Indeks zaznave korupcije tradicionalno meri zaznano raven korupcije v javnem sektorju, letos je zajel 182 držav sveta. Na lestvici od 0 do 100 slednja pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. Na vrhu lestvice ostajajo Danska (89), Finska (88) in Singapur (84), medtem ko so na dnu države z resnimi omejitvami delovanja institucij in civilne družbe Venezuela, Somalija in Južni Sudan.

KPK: Padec ni presenečenje, stanje ni zadovoljivo

“Vnovičen padec Slovenije na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 nevladne organizacije Transparency International Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne preseneča, je pa jasen znak, da stanje na tem področju ni zadovoljivo,” so v odzivu na uvrstitev Slovenije zapisali pri KPK.

“V praksi nam še vedno izrazito manjka ustrezno prevzemanje odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti, ustrezne sankcije ob ugotovljenih kršitvah, prav tako na rezultat zagotovo vpliva neustrezen, pogosto negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij,” je dejal predsednik KPK Robert Šumi.

Poslabšanje ocene za Slovenijo po oceni Komisije pomeni, da prizadevanja na deklerativni ravni niso dovolj, pač pa se mora zavezanost za boj proti korupciji začeti v večji meri kazati tudi v praksi, so zapisali v sporočilu za javnost. Vse politične akterje so pozvali, da k boju proti korupciji in krepitvi integritete pristopijo tudi z dejanji.

Skrb vzbujajoča slika

V TI navajajo, da smo priča skrb vzbujajoči sliki dolgoročnega upada uspešnosti pri spopadanju vodstev držav s korupcijo. Tudi uveljavljene demokracije, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Nova Zelandija, beležijo upad uspešnosti.

Hkrati številne države povečujejo omejitve možnosti državljanskega nadzora, ki ga otežujejo za državljane, nevladne organizacije in novinarje. Zmanjševanje preglednosti in odgovornosti pa omogoča razcvet korupcije, svarijo.

Tudi v TI Slovenija so navedli, da CPI 2025 v svojem poročilu posebej izpostavlja pomen zaščite novinarjev (zlasti pred tako imenovanimi SLAPP tožbami), žvižgačev in odprtega prostora za delovanje civilne družbe. “V okoljih, kjer so ti akterji pod pritiskom, se tveganje za korupcijo dokazano povečuje,” so po pisanju STA še izpostavili v organizaciji.